Kolega Stane – sedmič

22.01.2010 ob 18:48

Ja takole zadnič grem malo pogledat na svoj blog če je kdo kakšen komentar pustil, pa vidim no nič ni bilo. Potem pa debelo pogledam ja hudimana, saj bo že tri tedne, odkar, sem objavo gor pustil! Ja je že tako da letos sploh še nič spisal nisem. No pa da vas, ne bo skrbelo da se je Štefanu spet kaj zgodilo ko vem da radi tukaj kaj, preberete, vam bom pa nekaj spet napisal. Sem se pa odločil da eno vam napišem spet prigodo od Staneta. Nazadnje sem vam pisal ko je hčerko dobil pa je bil tak živ-žav da je kar od hiše bežal (si pa lahko sicer tukaj vse preberete). No pa ker ste radovedni vam pa naprej povem kako je bilo.

No čas je po svoje tekel pri Stanetovih otroka sta pa rastla tako da ju je bilo vsak dan več. Enkrat sem bil na obisku pri njih pa sem videl tamalega Staneta (sinu je bilo po očetu Stane ime če ste pozabili) kako je spet večji. No pa rečem Stane s čim jih pa zalivaš da, tako rasejo, malo sem se pohecal saj me poznate. Stane je pa fris naredil da sem takoj vedel da se bo znebil ene, pa reče s krompirjem pa teletino, tako najbolše uspevajo! Potem se je pa zasmejal pa tamalega potrepljal da ga je kar naprej odneslo, haha! No saj to že veste da Stane je močan kot bik, no je pa tudi res da tamalega nič skupaj ni bilo. Pa ne samo to, po korajži sta bila ko dan pa noč ali pa kot rečemo pri nas kot tele pa računalnik. Ja res se spomnim ko smo bili še mulci je bil Stane vedno ta prvi povsod, tamali pa porkaduš se je vedno nekaj cmeril pa če si je koleno podrajsnil je že, k mamici tekel, lepo vas prosim. Pa zdrav fant nič mu ni falilo, on se pa cmeri. Enkrat ko smo bili s kolegi na pijači pa se je hotel Bojan pohecat pa je rekel, Stane kaj pa če je tamali od poštarja, haha! Pa se je zadovoljno muzal pa okrog gledal, no Stane je pa ustal potem je pa Bojč nekaj dni samo na desen uč gledal če razumete.

No če je bil tamali mamin sinček kot eni radi pravijo ni bilo tolko problemov. Stane mi je včas rekel ja kaj naj nardim s pobom naj mu dam surov meso jesti ali kaj? Enkrat je celo probal pa je bilo samo slabše, malo je mankalo pa bi tamali vegetarjanec ratal, haha. Ampak če so bile pa kakšne težave je pa Stane hitro red naredil, ker rešpekt je pa mel tamali do očeta. No pri punčari je bilo pa ravno obratno. Ta se je pa tudi nonštop cmerila ampak samo do kakšnega petega leta. Potem je pa vedno več govorila pa to pa ono pa nočem pa hočem pa ne vem kaj vse. Stane se je kregal z njo pa jo hotel u red spravit, pa je bilo samo slabej vse. Enkrat ko jo je pa čez koleno dal pa ga je pa nazaj udarila, lastnega očeta je udarila pa če verjamete ali ne! Stane jo je v sobo zaprl potem sva šla pa na pijačo pa je cel večer ponavljal, lasten otrok me je treščil, saj ne morem verjet… čisto preč je bil revež.

No leta so šla naprej, nekako so shajali pa čeprav bolj na težko če vam, po pravici povem. Stane je čisto siv ratal, otroka sta pa po svoje rastla. Stane je bil že orenk dvajset ko je enega dekliča spoznal, sta se poročila mata pa zdaj tri otroke, ta prvi je bil sin in je rekel Stane sinu. Tale bo pa kar lepo Stane, po dedu in po očetu ker se spodobi tako. No in to je tudi tisti ko mi vedno pri blogu pomaga ker meni tole ne gre najbolše, saj veste kako je z staro bučo, haha! No Marija je pa srednjo šolo končala, je pa domov prišla pa rekla jaz grem pa v Nemčijo študirat. Stanetu je pisker dvignilo, še Marjeta je rekla da to pa ne, ampak tamala pa jaz sem osemnajst stara in nimata vidva kaj tukaj zdaj. No in ne boste verjeli res nista mogla kaj narediti razen če bi jo zaprla v hišo, to se je pa Stane odločil da ne bo naredil. No ona je tako v Nemčiji prvi letnik študirala potem je pa pisala domov da je enega fanta spoznala pa da je glazbenik. No Stane je bil dobre volje pa je napisal fino domov ga pripelji bomo kakšno zapeli, haha. No in res za počitnice sta prišla domov, je mel pa poba dolge lase pa neke tatuje, igral je pa na tisto kitaro ki se jo na štrom prikluči da smo vsi bežali ko je zabrenkal. No takrat so si pa orenk v lase skočili tako da od takrat je pa Marija bolj redko domov prišla. Zdaj v Nemčiji živi pa ma dva otroka, vsake tolko pa pride tudi na obisk kaj.

No tako moram rečti da ko sem ta prvo objavo od Staneta napisal si nisem mislil da jih bo toliko ratalo ampak zdaj je pa zadosti. Saj sem vse napisal, kar je bilo pa tudi sedem je tako pravljično število. Saj veste snegulčica in sedem palčkov pa volk in sedem kozličkov pa take stvari. Takole bom rekel, Stane je vzkiplive sorte ampak dobrega srca, je pa že moral veliko stvari zagrešit da ga je Bog takole štrafal. Vi pa ne biti nič žalostni, imam jaz še veliko spominov na rodno vas pa bi lahko prigode o drugih pisal zdaj ko sem s Stanetam končal, kaj pravite?

  • Share/Bookmark
The End

Staro leto

31.12.2009 ob 14:26

No pa je še eno mimo. Leto namreč. Kolko se je vsega polhno zgodilo v ta starmu letu, ni sploh prostora spod da bi o vsemu pisal. Bom pa takole rekel. Leto kot leto, le da smo se, tokrat še malo težje čes pretolkli zaradi krize. Je že tako da je markateri vesel da je leto preživel pa da ga ni vse tole pod rušo spravilo. No jaz pa tako rečem. V novo leto bomo šli z optimizmom, pa nikoli, ne veš kaj bo prineslo. Mogoče pa sedmico na lotu zadanem, haha! Saj veste kako gre, srečo pa zdravje vam želim, razen nekaterim ki pa točno vejo kdo so. Tistim pa želim da bi jih pamet srečala. Tudi to se lahko zgodi, pri nas velja rečenica: še ta najbolj zabita krava včas najbolš mleko da. Da pa bomo v novo leto nasmejani šli sem vam pa še eno šegavo pripravil.

Leto 2009 je minilo v znamenju nesreč. V Aziji so pustošili tajfuni, v Sloveniji pa – tajkuni!

Srečnga pa zdravga!

  • Share/Bookmark
The End

Štefanovo

26.12.2009 ob 18:35

No tako Božič je za nami, lepo je blo ampak mine pa hitro. Verjetno ste malo pogrešali kakšno objavo, se spodobi da bi na drugi največji slovenski praznik kaj napisal kajne. No je pa že tako da družba je bila dobra, južna še celo in sem na blog pa, kar malo pozabil. Zdaj ta mladi to mogoče ne zastopite najboljše, je pa na žalost že, tako da stara buča hitro pozabi. Tako ali tako pa nimam kaj veliko za napisat, o Božiču sem se že predlani razpisal. Si pa lahko tukaj prečitate. Ni kaj novega za dodat, Božič je tak ko je bil, lep pa tradicionalen in se nima, kaj spreminjat! Preberite si pa le, se splača. Sploh uni del o pokalicah ki ji otroki tako radi streljajo. Preberite si kaj je bilo s sosedovim Tinčom, več pa ne bom rekel. Ne pa da hodim 24. po Ljubljani in mulci tamle petarde pokajo ko bi se morali doma na Sveti večer pripravljat. Sem jih že za ušesa hotel, pa nikoli ne veš kdaj bojo muloti še jezikali nazaj. No kraval se pa ne spodobi da mamo za praznike in sem šel naprej, zadržal sem se pa komaj. Danes pa sploh povsod poka ko da smo v Bosni pa da se streljajo po ulicah.

No malo sem se razhudil ampak ker so prazniki mimo, se pravi Božični, jih je, pa še cel kup. No to ni tako hudo potem.  Božič je mnul, kot smo rekli ampak kakšna potica je pa še ostala tako da se bomo še sladkali. Je pa v naši ljubi Sloveniji že tako da komaj je Božič mimo, hopla mamo že nov praznik in to je dan samostojnosti in enotnosti. No pa ni hudič da sem o temle tudi že pisal (tukajle pa to najdete) tako da če se hočete kaj poučit kar gor kliknite. Tako da vas ne bom nič poučeval pa tudi o temu kako v šoli nič to ne učijo (?! ja čisto zares, sklicujejo se pa na neko dištanco, več o temu pa če gor kliknete), bom pa toliko rekel. Danes sem šel zjutraj v bife na enega, čez Božič se ne spodobi namreč, pa spet kot mam v navadi gledam okrog. Ja naj me strela če sem več kot deset zastav naštel. Toliko pa lahko rečem sram vas je lahko, 19 let smo bili vsi veseli no zdaj se vam pa ne zdi vredno zastavo obesit. Pri meni vedno veselo plapola, zdaj sem pa še nekaj novega naštudiral. Tamle ko hodiš po Mestnemu trgu majo zvočnike in ven, muzika svira. Pa se meni poblisne ti Štefan, kaj pa če bi si tudi ti tole naštimal. In sem študiral, na eno kaseto ali pa na cede bi dal našo himno slovensko. To se vse da in bi mi tamali od Staneta zrihtal. No potem pa radio na polico pa orenk glasnost, pa bi mel zastavo pa še himno. Potem ob desetih ali kdaj je že nočni mir, se pa ugasne pa zdravo. Mislim da ta nasledni praznik ko bo bi že lahko tole zrihtal.

No nazadnje bom pa še o mojemu prazniku povedal. Danes je to pa verjetno mnogi ne veste, Štefanovo se pravi moj God. Jaz si rečem, predlani sem o Božiču in o dnevu samostojnosti in enotnosti pisal, no za letos bo pa kaj o svetem Štefanu ostalo. Potem pa pogledam tisto objavo od dneva samostojnosti, ja o ti buča tam si tudi že o Godu vse napisal. Če čete, tukajle mate še enkrat tisto objavo. No tako da za letos samo en tak skupek vsega, no pa saj objava bo čisto dovolj dolga. Pa čisto na kratko: sveti Štefan je zavetnik konj, je bil pa tudi mučenec in to prvi krščanski. Jaz mam pa še en razlog več da se malo poveselim. Prec zdajle gremo s kolegi kakšnega zvrnit, tako da nekaj časa me ne bo če zastopite, haha.

  • Share/Bookmark
The End

Sveti Nikolaj

6.12.2009 ob 18:37

Takole danes pa če mate kaj sreče ste pa kakšno darilo dobili. Ja zakaj? Danes je god svetega Nikolaja oziroma kot ga bolje poznate Miklavža. No eni pravijo Miklavž je eden od treh dobrih mož to pa so poleg njega še božiček in dedek mraz. Jaz pa na tadva ne dam kaj preveč, dedka mraza so nam iz Rusije prinesli, božička pa iz Amerike veste. Mi mamo pa lepo svojega Nikolaja oziroma Miklavža in lepo v noči s 5. na 6. december oziroma gruden prinese darila pridnim otrokom, ta porednim pa šibo.

No pa da se malo še poučimo kot je to navada na Štefanovemu kotičku: sveti Nikolaj je živel zelo dolgo nazaj takrat ko so še stari Rimljani zemljo tlačili. No dobro pa vemo da Rimljani niso ravno marali kristjane in so imeli svoje barbarske bogove. Tako je imel Nikolaj ki se je posvetil krščanstvu in hitro ratal duhovnik kar težave, no potem pa so tudi Rimljani prišli k pameti in začeli bolj podpirati krščanstvo. Nikolaj je mel tudi to srečo da je bil sin bogatih staršev in je vse to podedoval. Zdaj naši menežerji bi bili zadovoljni, zase bi zadržali in vse življenje v luft gledali, Nikolaj dobričina pa je vse to razdal med uboge ljudi. Zato pa je tudi sveti Miklavž tisti ki nam prinese darila. Je pa on, zaščitnik mornarjev in ribičov, tako da je tudi stolnica v beli Ljubljani po njemu, poimenovana, ker sicer zdaj se po Ljubljanici kaj dosti ne peljemo včasih pa so se.

No pa da se še malo vrnemo k temu obdarovanju. Pri Miklavžu moraš namreč pazit ker ga spremljajo parkelni. In je hudič (pa to dobesedno če zastopite, haha) če si žleht čez leto, ker ti Miklavž nič ne prinese pač pa dobiš od parkelnov šibo, s katero te potem, lahko starši pošteno naklestijo. Ko smo še bili otroc na vasi smo cel november bili preklemansko pridni ker smo se bali da ne bomo šibo dobili. No Miklavža pa se ne da kar takole nafopat in je bilo treba bit kar celo leto priden. Tako da včasih sem dobil darila to so bile sladkarije pa sadje, kakšna igrača ali pa oblačilo, če sem ga preveč lomil čez leto je pa šiba name čakala. Pa tudi ni potem samo v kotu stala če zastopite. No danes pa otroci bognedaj da šibo dobijo pa samo darila nonštop, za Miklavža pa potem še za božička po možnosti pa še od dedka mraza. Ja lepo vas prosim. Saj nič ne rečem ampak ne se potem čudit ko mate razvajene pamže. Vse lepo in prav ampak včasih je pa treba z trdo roko prijet. Mi smo vedno pazili da bomo pridni no če pa nismo bili je pa šiba pela. Kazen mora bit vzgojna pravijo.

Nisem pa še skoraj nič povedal o parkelnih. No to pa je zgodba zase. Na vasi so se vsi starejši fantje našemili kar so se mogli grozljivo v parkelne pa nas strašili potem. Taki so bili da se Bog usmili ampak se jih nismo kaj dosti bali. No ko smo bili še čisto majhni potem pa nič več. Je pa imel Stane probleme s svojim tamalim ko je bil še star tam ene sedem let. Šel je lepo s staro in malim v staro Ljubljano na tisti sprevod, ni mu sicer najbolj pasalo ampak je rekel da malega malo pocarta. No in tam je najprej sveti Miklavž hodil je bilo vse v redu, potem pa pridejo parkelni. Tamali jih zagleda pa se ustraši in zbeži. No Stane si pa reče moj sin pa mevža, tole ne bo šlo, hop ne bodi len je tamalega pobasal pa ga nazaj prinesel. No potem ga je čisto tja postavil kjer so meli parkelni špalir in pri miru držal da ni mogel zbegnit, ta črni je pa zraven prišel pa grimase delal. Tamali pa v jok da je še parkel odnehal, Stane pa čisto besen. No seveda je odveč povedat da je nasledno jutro tamalega šiba čakala.

Za vas pa toliko. Če ste danes darila dobili ste pridni ali ste pa razvajeni, če vas je pa šiba pričakala bo pa treba tolko bolj ubogat da se ne bo preveč znucala! Naj bo pa to darilo da vas nova objava na mojem blogu čaka kajne.

  • Share/Bookmark
The End

Gospod Črepinko in njegove težave

20.11.2009 ob 17:16

No verjetno ste vsi mislili Štefan bo pa sigurno nekaj od fuzbala napisal. Saj je že tako da glavno stran našega siola pogledaš pa maš takoj deset člankov o tej imenitni tekmi, je pa že tako da se pomembne stvari ponavadi ne zgodijo ne da bi jih Štefan obeležil na svojemu blogu. No jaz pa vam bom nekaj povedal, fino je da so jih napokali Ruse, tudi baje bomo nekaj denarja pokasirali ker smo se na to prvenstvo uvrstili ampak to kar pa zdaj okrog tega zganjajo je pa preveč no. Eni so pa pohiteli pa takoj govorijo, nogomet je slovenski nacionalni šport številka ena. Ja kaj pa govorite, malo si poglejte priimke naših fuzbalerjev pa vam bo takoj marsikaj jasno. No pa preden me jastrebi s krvavo podplutimi očmi ki cele dneve prežijo name spet napadejo, nič nimam proti njim, bravo dobro so igrali ampak pretiravat pa ni treba. No poglejte sem rekel nič ne bom napisal od tega pa je prec en kup vrstic ratal. No pač pa sem je jaz na eno drugo temo vrgel. Ena afera je izbruhnila, in sicer je poslanec Zvonko Černač ki je tudi predsednik komisije državnega zbora za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, kot mu pritiče funkcija od pomočnika direktorja uprave kriminalistične policije Roberta Črepinka zahteval neke podatke o preiskavah. No in ni vrag da mu jih ta ni hotel oziroma ni mogel dati, pa se je vnel prepir. Na Črepinkotovo stran se je postavila sama ministrica Kresalova in kar se je zdelo da bo le rutinsko preiskovanje je zdaj nova afera. Štefan pa ne bodi len, pero (oziroma tipkovnico, haha) v roke pa aforizem napisat!

Gospod Črepinko je nova žrtev politčnih spletk v naši državi. Odslej se bodo kopja lomila na njegovi – črepinji.

Pa da vidimo kako trdna je, haha!

  • Share/Bookmark
The End