Zadnje cajte me ljudje sprašujejo kaj Štefan a blog pa nič več ne pišeš? Ja no seveda ne če mam pa roko fuč! Zadne čase me vse tolče, najprvo se je ta takoimenovani siol name spravil (tukajle vse piše črno na belemu) no zdaj me pa še zdravje martra. Fasal sem namreč nekej kar se po kunštno reče burzitis. No ampak če niste dohtarji ali pa vsaj sestre (medicinske, ne take navadne, kaj pa mislite) vam to nič ne pove. Tako da vam bom malo razložu kako pa kaj.
No začelo se je tako da se v soboto, pa ne prejšno pa tudi še eno nazaj ne, to se pravi tri sobote nazaj, mejdunej saj zdaj ko razmišlam si ne bi mislil da je tolko že minilo. No v glavnem takrat sem se zbudil pa me nekaj v komolcu ta desnem boli kot sam Satan. No pa malo pogledam kaj je narobe pa vidim o groza, komolc tak, kot karfijola. No bolelo me je pa tudi fejst ampak sej veste kako gre to: klin se s klinom zbija. Pa sem šel v hosto gobe nabirat, no nič nisem našel sreča pa taka. Potem pa damu pridem pa me še skozi boli. Ja nič zagret ga bo treba sem si rekel, pa sem v delavnic vzel nekaj ko je blo treba še malo obdelat pa fino zbrusit, ko to orenk roka zraven dela. No tako sem dan preživel, na večer ko sem se pa ulegel da grem spat me pa roka že tako boli da sem s ta belim gledal, komolc je bil pa ne pretiravam tako velik kot buča. Pa si rečem konec koncev zakaj pa dohtarje plačujemo, taksi sem poklical pa rekel na urgenco boš peljal.

No tja sem potem prišel, pa tamle na okencu rečem komolc je fuč. No mi reče tista, kar usedte se pa boste malo počakal. Malo počakal, me zanima! Tamle sem se zicnil, pa čakam dve ure po ta malem. No potem me pa pokličejo, grem not, pokažem roko pa reče ena ja burzitis mate. Ja kuga pa je to? To mate en mešiček v komolcu pa se vam je vnel. Ja zakuga se pa vname? Ne vem gospod, to se kar zgodi. No pa sem videl da ne ve čisto točno pri čemu smo pa rečem kje je pa zdravnik. Jaz sem zdravnica, pribije ona. Jaz sem malo prhnil, ona pa naprej: bomo vam dali napotnico pa boste šel na travmatološko. No to mi je pa kri v glavo stopila! Najprej sem dve ure čakal zdej me pa naprej pošilajo, sem si mislil. Pa tako zdravstvo, sramota! Tisto tam sem kar nazjal,da se je fino prestrašila, gospod saj to boste samo v ta naslednji hodnik stopu, pa boste tam prec na vrst. Aha, a tako, sem rekel, no le pazte se če ne. Jezen sem bil pa kot le kaj, mislim povsod je treba glas povzdignit če češ kaj dosečti.
No potem sem res spet pri enmu okenčku tisto napotnico pustil, pa kar hitro noter prišel, nič ne rečem. Pa tudi na vratih sem videl da tukaj pa je dohtar, je mel pa dolge lase, v čop spete kot kakšna baba, si morte mislit. In on pride meni nič tebi nič, do mene, pa me tam žnara ko me je že tako vse bolelo da sem že mislil da ga bom usekal, no potem pa reče ja burzitis je to, zdejle boste šli v malo operacijsko da vam bojo spunktirali, pa šternajst dni boste počival. Čakte kako šternajst, to je ja dva tedna, sem se pritožil. Ja gospod drugače bo pa samo slabij. To mi je zabrusil pa kar šel, da mu sploh nič nisem nazaj mogel rečti in sem lahko samo vrata fino zaloputnil.
No šel sem potem v tisto malo operacijsko, ki se potem pogruntal da je pravzaprav mala operacijska soba, no samo tistemu bučmau, oprostite izrazu se to ni zdelo vredno povedat. Rdeč sem bil že pa kot kuhan rak, no pa ne od sramu dane bo pomote, no seveda me je bilo sram zaradi stanja zdravstva v naši ljubi državi, ampak jezen sem bil pa kot lev, dragi moji! Mislim pošiljajo me kot nebodigatrebo sem pa ke, povedali mi še pa zdaj niso kaj za vraga sem fasal pa kako. Ja to je moral bit en infekt je naprimer rekel tisti s čopom jaz sem pa samo debelo pobulil. Najprej burzitis, potem infekt, ja jaz sem pa enciklopedija al kako?!
No potem sem tam čakal na punktiranje pa točno nisem sploh vedel kaj to je, povedal mi pa tudi seveda noben ni. No in spet sem seveda čakal debele pol ure, pa nobenega pred mano! No potem me pa le pokličejo, pa en mlad poba tam z masko čez usta, pa reče vležte se in povleče eno debelo injekcijo ven. No ne bom rekel da sem se ustrašil, to ne, ampak všeč mi pa ni bilo tole, če razumete. In rečem ja zakuga pa injekcija, on pato vam bom ven pobral kar mate not v komolcu. No in res mi tisto noter porine pa začne pumpat, komolc me je pa že tako bolel kot pri norcih. No tisti pa še naprej pumpa, potem pa neha pa reče ja gospod zelo slabo gre, minimalno sem ven dobil. Antibiotik boste dobil pa lahko greste. No takrat sem pa vse zavore zgubil. Celo življenje že za dohtarje plačujem, potem se mi pa nekaj zgodi pa moram tri ure čakat da me en mulo tamle mrcvari pa ni nič od tega, samo ene tablete sem dobil. Posluš ti malo poba, kolko maš pa ti plače sem mu rekel. On je malo zmedeno gledal kot da nebi zastopil najbolše, jaz pa naprej če misli da zato za dohtarje plačujemo pa da naj mi kar nazaj da tiste evre ki jih bo za to takoimenovano “operacijo” dobil. No potem je pa poba še nesramen ratal pa rekel da naj grem kar lepo ven pa se malo pomirim. Za povrh je pa še po štajersko zavijal, da sem ga že mislil prišvasat ampak sem se potem raje obvladal pa spet vrata orenk zaloputnil. Potem sem šel pa v lekarno po tablete pa taksi za domov vzel,no še prej sem pa eno šilce spil da sem sploh lahko zaspal.
No tako zdaj vidite zakaj nisem objave pisal. Mislim kakšne komentarje sem se še pomartral s ta levo napisat, za objavo bi mi pa cel dan vzelo, haha, sploh tako dolgo kot je ta. No ampak zdaj sem pa moral malo napisati daste dobili vpogled v katastrofalno stanje našega zdravstva. Mislim no jaz kaj več kot objavo napisat ne morem, ampak tudi to je nekaj, naj ljudje vidijo. Kako sem se naprej z burzitisem spopadal bom zdajle enkrat kmalu napisal, no rečem pa samo še to: od naših dohtarjev naslednjič pričakujem precej bolj profesionalen in spoštljiv odnos. No slikica pa ni od mene, saj sem poslikal ampak nimam digitalca, tako da samo toliko da vidite kako to je.